paša je strmel v oreh, prestopil včasih z noge na nogo in skrivoma pogledoval, ki je ihtel tiho, brez solz, da mu je pretresalo tilnik in rame. Vzeli so vrhnje zeleno zagrinjalo s krste, to pa spustili v grob tako, da je bil obrnjen mrlič proti Meki. je obšla strašna domneva, da zagrebo še živo ... In prešinila ga je nič manj strašna misel, da zasujejo zdajle ta ljubi obraz, te mile oči, te drobne roke za zmeraj v črno zemljo med gnusno črvad ...