Šel je v svojo ozko, nizko sobico in počenil na minder. Naslonil se je z laktom na oknjak in strmel s sklonjeno glavo skozi okno; oblaki, zemlja in ozračje so se spajali v čemerno, neprozorno črnoto. Na odprte železne oknice so bobnale goste kaplje in mu razbite pršele na vroče lice.