V neznosnem strahu pred mrličem in pred zasledovanjem je pobegnil v pritličje, tiho in hitro, kakor bi ga nosile same gorske vile. Šel je v svojo ozko, nizko sobico in počenil na minder. Naslonil se je z laktom na oknjak in strmel s sklonjeno glavo skozi okno; oblaki, zemlja in ozračje so se spajali v čemerno, neprozorno črnoto.