»Ah, to nam obetaš že ne vem koliko let, pa ni nikdar nič,« je odvrnila grofinja in skozi odprto oblokasto okno pogledala v sončno jutro. Daleč naokoli so se v svečani tihoti širili bukovi gozdovi; le malo prostora je ostajalo vinogradom, travnikom, njivam in lesenim domovom prijazne Vinice. Čez leseni most je Belokranjec gnal težko otovorjenega konja proti Pribanjcem na hrvaški strani.