Hlapec je odprl težka železna vrata in zapodil umazanega lajavega psa. Skozi vlažen, dolg obok sta jahala jezdeca na zanemarjeno dvorišče. »Pa je res kaj čedno in prijetno tukaj,« ‒ si je mislil vitez Doljanski, ko je zlezel raz konja in ga prepustil.