Skozi razcapane, umazane halje so rjavele in rdele na pol zaceljene, oprašene rane. Nekateri so morali nositi uropano blago; nekateri so se bili skušali upreti ali bežati ‒ zadela jih je strašna kazen: na mestu nosov in ušes so bile samo kepe strjene krvi in šopi prilepljenih las. Za konjske privezane so tirali duhovnike, menihe in nune: bele dominikanke iz Velesova, iz Mekinj sive redovnice sv., bele kartuzijane iz samostana v Pleterjah in bele cistercijane iz Stične.