Ujetniki so korakali topodušno, kakor izmučena tepena živina, ki se temno zaveda le, da ne more uiti neusmiljenim udarcem. Iz teh osahlih ust ni bilo nobene tožbe, nobenega vzdiha več, v teh srcih ni bilo nobene, iz teh izžetih mrtvih oči ni kanila nobena solza. Skozi razcapane, umazane halje so rjavele in rdele na pol zaceljene, oprašene rane.