Prvikrat je videl paša, da se je veselo, prisrčno zasmejala. Čutil je, da se mu budi in oglaša v srcu nekaj nežnega, nekaj milega. Ker se pa turškemu paši, poveljniku grozovitih janičarjev in drugih neusmiljenih divjakov, ne spodobi kazati ginjenosti, je gromko zakašljal in odšel iz harema.