‒ Ali te bom videl še kdaj?« V duhu se mu je porajati slika za sliko iz detinstva ... Če je mežal, se mu je včasih dozdevalo, da vidi lepo oblečeno mlado gospo, sinjeoko, zlatolaso, tako dobro, tako prijazno; zdelo se mu je, da vidi ljudi, ki mu strežejo; zdelo se mu je, da vidi velik vrt, velik grad ‒ ali vse to se mu je kazalo kakor nejasne tenje za motno meglenim zagrinjalom.