nova beseda
iz Slovenije
Rado Murnik: Lepi janičar, poved v sobesedilu:
SEDMO POGLAVJE Ob robu mlade gorske jase blizu Maglaja je sedel toplega oktobrskega popoldne trinajstletni na na pol ugreznjenem bogomilskem kamnu pod mnogostoletnim hrastom in sanjavo gledal v sivo sinjo daljavo čez veličastno morje bosenskih pragozdov, ki so se širili v svečano tihi deviški krasoti proti severu do same. Dolgoletno potovanje s cigani po balkanskih in jutrovih deželah, po Evropi, Aziji in Afriki, mu je opalilo nežno okrogli obraz; z ogorelo poltjo je bila v čudni neskladnosti jasna modrina njegovih lepih, žalobnih oči pod izredno dolgimi svilnato črnimi trepalnicami. Ozke ustne, rdeče ko zrela obgozdna, so bile resne, preresne za otroka, kakor da navzlic mladosti ne bi poznale veselega nasmeha.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani
Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša
ZRC SAZU |
Iskalnik: NEVA |