SEDMO POGLAVJE Ob robu mlade gorske jase blizu Maglaja je sedel toplega oktobrskega popoldne trinajstletni na na pol ugreznjenem bogomilskem kamnu pod mnogostoletnim hrastom in sanjavo gledal v sivo sinjo daljavo čez veličastno morje bosenskih pragozdov, ki so se širili v svečano tihi deviški krasoti proti severu do same. Dolgoletno potovanje s cigani po balkanskih in jutrovih deželah, po Evropi, Aziji in Afriki, mu je opalilo nežno okrogli obraz; z ogorelo poltjo je bila v čudni neskladnosti jasna modrina njegovih lepih, žalobnih oči pod izredno dolgimi svilnato črnimi trepalnicami.