Ponosen na višje stališče opaža socialno gibanje v ozkem okviru predmestnega kota šentpetrskega. Zaničuje ga in obenem ga pomiluje očeta petelina, tega zarobljenega škricmana in bahača-postopača, prezira požrešne kokoši in, neumne gosi, nerodne race, zajce butoglavce, zaljubljene golobe, otročje ‒ same zanikrneže. Oholo obrne glavo od umazane živadi drugam.