Dobrosrčna dama ga je imela kaj rada, skoro ne dosti manj nego je ljubila bratova dva osirotela otroka, nečakinjo in mlajšega, ki sta oba našla najboljše zavetje pri bogati teti.
Ponosen na višje stališče opaža socialno gibanje v ozkem okviru predmestnega kota šentpetrskega. Zaničuje ga in obenem ga pomiluje očeta petelina, tega zarobljenega škricmana in bahača-postopača, prezira požrešne kokoši in, neumne gosi, nerodne race, zajce butoglavce, zaljubljene golobe, otročje ‒ same zanikrneže.