In ko jo je v grenkosladkem nemiru plašno pogledala za trenutek od strani, je bila docela prepričana, da od užaljene tete ni pričakovati nobenih odpustkov.
Vtem pridrdra voz pred hišo, in nekdo potrka na vrata. »Klanjam se,« pozdravlja, ki je prišel seveda brez Azorja, »in prosim, da mi oprostite, ker vas motim tako zgodaj.