Komaj ugleda nevarno trumo, že skrivi hrbet in hoče, akotudi v presnetih škripcih, moško počakati zakožnega sovražnika. Oči se mu bliskajo od gnjeva; glava se mu ulizne; ušesa legnejo tesno k lobanji; koža se mu ježi; hrbet se mu izboči v visoko grbo; preteče zamiga zdaj in zdaj konec repa; široko odprto žrelo zapuha pošastno, in zateglo renčanje, nekako očitajoče in svareče, obeta skrajnjo odločnost za krvavo obrambo časti: vse to osupne Azorja tako, da kakor okamenel postoji nekaj trenutkov, držeč eno sprednjih nog negotovo kvišku. Ali Krvavi, od najslavnejših strelcev eden, sproži napeti lok.