Znala je tudi še užitno kuhati, pravilno šivati in neznansko milo popevati; včasih seveda je povzdignila glas malo previsoko, zato je pa drugikrat zacvilila zopet malo prenizko. Tudi risati je znala, pa same cvetlice in pa ‒ Ofelijo z razpuščenimi lasmi, ki jih je naredila vsakikrat tako lepo, kakor bi bili izrezljani iz najboljšega lesa.
Ofelijin nos pa je imel posebno mnogo lesenega na sebi.