In pogleda mi naravnost v obraz, da mi hipoma zastane srce. Sklonim se k njej ves obajan od teh čarovitih oči, od teh zagonetnih oči, kjer se zrcali ves kras in slaj in čar bujnocvetne pomladi. ‒ Kodravi laski se dotikajo mojih lic ‒ sladko me mami sapa njenih dražestnih ust, vonj njenih ‒ zdi se mi, da ne vidim več, ne slišim več ‒ samo čutim, njene prožne divotne ustne čutim ob svojih!