Sicer se mi pripodi v betico vendar še kakšna misel, ki bi bila med brati jezika vredna zdaj pa kakor nalašč same prazne! Ogledaval sem mizo, krčevito svedral brke in čakal, da se me usmili blagi patron duhovitosti.
»Ah, gospod Dobran, kako lep metuljček!« me je zdramila gospodična.