mi je pokimala nekako čudno in hitreje premikati kvačko. Poredni sončni trak se je vrnil, jo božal ob sencu in se lovil po laskih. Ko sem to opazil, so se mi zasukale puhle misli takole prebito prismojeno: ti laski ob sencu so tisti »sladki«, za katere vlečejo ukovite velesile učence v letih nerodnih tja proti strmemu vrhu evropske oblizanosti.