»Toliko pa smem reči,« je hitela Švedrova, »prejšnja beseda je bila srebrna ‒ ta je pa zlata!« Po mnogem trudu so Polževčani umahali in zanetili ogenj, ker so si znali pomagati s petrolejem in kovaškim mehom; zopet je švigal zubelj proti nebu. »Zdaj pa ne smemo več odlašati!« so dejali ata.