Prejkone sta tudi onadva ‒ hehe malo prismojena, kakor vsa ta mehkužna gospoda, ki pohajkuje ves božji dan in ni vajena hujšega dela kakor pestovati svoj želodček. so pa Ljubljančanke,; toda mene že ne dobi nobena, in naj me gledajo še tako zaljubljeno, hehe! Primaruha, nobena skušnjava mi ne more nič ‒ o ne! ‒ jaz,, ostanem zvest mlinarjevi!«