DRAGA KLJUNAČA Na jablani zunaj je lepega popoldne prepeval vesel poskočne pomladanske kadence, v svoji še vedno zakurjeni sobi pa je napetolici gospod Duhek marljivo snažil svojo lenkestrovko. Njegova gospa mu je brala z odločnega, skoraj srditega obraza, da namerava krvoločni mož nekaj strašnega. »Kam pa pojdeš, ljubi?« ga je vprašala mlada gospa z dražestnim, porednim nasmehom.