»Kaj pa bi morali vse storiti, da se me usmili dobrotljivi strah?« je hotel vedeti hlapec, ki se je že bal, da tega ne bo znal povedati. »Pet ur pred polnočjo ne smete ne pogledati nobene ženske, ne spregovoriti ž njo najkrajše besedice. Proti desetim pa greste čakat za hlev ali na vrt.«