Ni tepel vihravo ali razburjeno, temveč počasi, preudarno in žilavo, mah na mah. Vsak udarec je spremljal grozeč žvižg prizemnikovca skozi zrak, in ta žvižg je huje odmeval kakor zamolkli udarci, ki so drug za drugim grizli v fantovo meso. Pri tem so bile njegove oči zvesto uprte tja, kamor je mahal.