Kljub vsem naporom je Dihurjevo gospodarstvo začelo iti rakovo pot. Na polju se je vedno manj pridelalo, letine so bile slabe, zaslužki pičli, potrebe in draginja pa so rasle iz dneva v dan. Nekaj let po ženini smrti je Dihur spet prišel na dva repa, eno kozo in par ovac, hkrati pa je lezel v nove dolgove pri trgovcih in lesnih prekupčevalcih, za katere je delal.