In čim bolj se ga je polaščala utrujenost, tem bolj se ji je pamet upirala.
Nenadoma se je, da sam ni vedel kako, umaknil z, vzel cokle v roko in se bosonog splazil iz parne za hlevski vogal, kjer je visela. Neslišno jo je snel izza trama, zataknil si čepun s kamnom in jo urno, kakor bi ga kdo preganjal, pobrisal za hlevom nizdol po bregu ter se ustavil šele, ko se je bajta že skrila za robom.