Polovico živeža, ki je obstajal iz ovsenega kruha in, so dajali požiralniki, ostalo so morali Dihurji pridelati drugod ali pa pristradati. Zategadelj je bilo znano vsem gospodinjam po vsej soseski, da so Dihurji razvpiti rezači ogromnih kosov kruha in da ni priporočljivo, polagati pri malicah premalo načetih hlebov pred nje.
In kakor nalašč je pri Dihurjevih neprestano tekla zibelka.