Moj pogled pa je vedno znova pritegovala mrtvaška barka na temni gladini jezera. Kondorji so dostojanstveno krožili nad prepadnimi pečinami, ki so se še kopale v sončnih, tu spodaj pa se je že plazil pragozdni. Vzel sem skicirno ploščo in poskušal ujeti nanjo ta prizor, da bi tako ohranil mračno občutje, ki me je prevzelo ob prvem srečanju z jezerom Tipiko. Ramit Taurudo je med tem prenesel kovčke v kanu in v spoštljivi razdalji čakal, da zagotovim skico.