Sonce je neusmiljeno pripekalo, ko se je opotekal po razpokani, posušeni glenasti skorji in iskal zadnjo sevalno točko na skrajnem zahodnem robu doline; naprej so se začela tla vzpenjati, pota so bila posejana s skalnatim gruščem in samotnjaškimi skalami, ki so se zvalile z obronkov gora. Njegov obraz je bil zaraščen, med kocinjem so se mu naselile grde kraste, oči je imel vnete in ustnice do krvi razpokane. V ustih se mu je valjal lepljiv, posušen jezik.