Stopal je naravnost, v določeni smeri, in če je naletel na, je brez pomisleka zagazil čeznjo. Bilo je videti, da se ne bo ustavil niti pred razpoklinami, ki so tu in tam sekale Dolino mrtvičnih plamenov, saj je hodil kot mesečnik. Tedaj je začutil v dlaneh močnejšo mrščavico: srebrna konica je zanihala in se nenadoma povesila k tlom.