» glasbo!« je ukazal umetnik, še vedno zamaknjen v veličastni pomnik za Evridiko. Vsedelnik je ubogal: Iz vseh zvočnikov se je mogočno oglasila Šostakovičeva pogrebna koračnica, ko je drvel v krono žarečega sonca. Vsedelnik Ardo je sicer samodejno razprostrl protitoplotni ščit, vendar ni mogel preprečiti zadnjega dejanja: belo sonce je naposled sežgalo njegovo lupino in umetnika v njem.