Mežikal je in se oziral naokrog: kamor je segel pogled, povsod so bili kristali: v obližju kot velikanske presojne grude, ki so se v dalji spreminjale v iskrivi pajčolan, s katerim je bilo zagrnjeno rumeno sonce. Odsevanje kristalnega drobirja je bilo tako močno, da je sprožil varovalno zasenčenje ogledniške lupine. »Blešči se mi,« je omenil vsedelniku.