Tako sta poslednja človeka iz klonišča Kopernik postala člana rodu Sevonov. Odvrgla sta protikužna oblačila, oblekla raševino, jedla divjačino in gomolje, lovila ribe v reki in se vsako jutro pred prvim svitom s Sevoni odpravila na molišče, prepevaje z njimi prošnje, da spet vzide sonce. »Upam, da se bo zgodilo prej kot bom rodila najinega otroka,« je rekla Nara Geusu neko jutro, ko se je nad pragozdom zasvetlikal dan.