Vozila sta po opuščenih velecestah, mimo izpraznjenih razpadajočih stanišč, katera je prekrival prah in preraščala gošča. Srečevala sta živali, ki so se svobodno gibale, ptice so v jatah preletavale nebes, človeka pa ni bilo nikjer. Najprej ju je mučilo prostorobolje, ko sta zrla v dalje in brezdanji nebes nad sabo, saj je bilo za njima dolgo bivanje v zaprtih prostorih klonišča.