Sedela sva na usnjeni kotni sedežni garnituri prekriti z mehko in nasproti je bila omara, v katero sva se oba samogibno zazrla. Kri mi je šinila v lica, kajti hipoma mi je bilo vse jasno. »Saj naju ne opazuje,« sem pohitela, da bi se izognila nelagodnemu pojasnjevanju.