Stisnila sem zobe, pretrgala zblojeno igro, za katero ne vem, kam bi me pripeljala, in sklenila, da tako ne gre več naprej, da se moram znebiti te môre. Sama si nisem znala pomagati, toda komu bi lahko zaupala svojo prigodo z omarnikom? Potem, ko sem se razšla z, ki mu ni bila všeč moja poklicna samostojnost in se je raje odločil za ponižno podeželsko putko, sem pridobila veliko znancev, tudi prijateljev, med katerimi mi jih je veliko dvorilo, vendar se z nobenim nisem tako zbližala, da bi mu lahko zaupala to noro zgodbo. šele po dolgem tuhtanju sem se nekega večera spomnila na.