Srce mu zatrepeta, kajti zdaj mu naproti prihaja Uga. sneg in si pomaga s palico. Čeprav je zavita v kožuhovino, jo spozna v medlem luninem svitu: njene temne lase, srnje oči, usta iz katerih je včasih pil radost življenja. »Uga, postoj, povej mi kam greš?« ji proseče reče.