»Oprosti moji radovednosti in mi povej, kako se je to zgodilo, kajti bojim se, če bi me slučajno doletela čast prihoda sla, da bi se preveč ustrašila, ostala brez besed in se morda onesvestila.« Danilij je postal, pokazal palico na jutranjo stran neba in začel pripovedovati: »Tam se je prikazala na nebu slepeča luč, ki se je počasi spuščala k tlom in pri tem spreminjala barve. Bil sem oslepljen in sam ne vem, kaj se je godilo, ko je luč ugašala, le nenadoma je bil pred mano božji sel: majhna postavica s krili in srebrno kožo.