Hladen zrak ji je zavel naproti, v bledi svetlobi prvega svita pa je pred kočo ugledala plemenskega črednika. Prijazno ji je kimal, nehal prelagati rečne kamne iz dlani v dlan in spregovoril: »Pripravi si popotnico, zlatolaska, veliki videc Danilij te kliče. Tvojo čredo pa jaz prevzamem v pašo.«