Mir s tabo, Jarima!« Nočilo se je že in Jarima je pohitela k reki, da bi bila do trde teme doma v stanišču. Naslednje dni je preživljala kot v lepih sanjah, saj še vedno ni mogla verjeti, da je sprejeta med izbrance, ki so smeli na Goro božje milosti, najsvetejšemu mestu od blizu in daleč. V svojih molitvah se je goreče zahvaljevala Bogu za to naklonjenost.