Ljudje so zopet začeli mrmrati molitve in se počasi pomikati k slapu, kamor se je odpravil tudi Danilij z votlo bučo v rokah. Pri slapu je zajemal vodo in vsakomur oblil glavo, roke in stopala in pri tem izgovarjal skrivnosten zarek. Očiščeni so odhajali zamaknjeni, z veselo pesmijo na ustih.