Po poti v Dolino senc so med nizkim grmičjem rožmarina že hiteli ljudje z vseh strani: bili so iz plemena Izov, pa tudi Aziti, Bomuri in hribovski Čuži. Pastirje, poljedelce, selce in bojnike, vse je sem gnala ista želja: slišati besedo velikega vidca Danilija. Pod vidčevo votlino, nedaleč od slapa gorskega potoka, so ljudje posedli in mrmrajoč molitve čakali, da se bo na skalni polici prikazal prerok.