Najbrž kroži nad Rogom, ampak ne more, ne more ga opaziti; bukve razgrinjajo krošnje nad njim; skrit je pred vsemi. Z nobenimi gledili ga ne morejo videti, z nobenimi prisluškovali slišati, ker nihče ne ve, kje je, in ker tudi ni tolikanj pomemben, da bi to sploh koga zanimalo. Tako prijeten občutek je to, da mu zbudi kar čuten užitek.