Oglasijo se vsakič, ko prihaja mrk. Menda jih je strah v njihovih votliščih in luknjah po pečinah, pa tulijo v bojazni, da bo svet ostal brez svetlobe in da bo mrk za vselej prekril videnje. Svet je najbrž zanje samo to, kar pravkar vidijo, in o mrku je zanje zginotje svetlobe vsakokrat končanje sveta.