Kolikor sem je obhodil in še naprej. V reko se stekajo potoki in reka se veča do razteka v morju, ki mi je zapomnjeno in domišljeno kot vodovje v nedogled, kot oblok neba brez obrečja in obrežja. Včasih je morje mirno in umirjeno kot reka v svojih zatiših in zatokih, pa zburkano in hrumeče od divjih sap ob prepadno pečevje.