Ima jo. Zaklini jo in objaha in pritiska vanjo; prisesal se ji je na hrbet kot risjak, ki se z drevesa požene na sernjo, klini jo in rjove, da odmeva čez reko. Njegovi zobje se zasajajo v njen hrbet, oslepljen je in ne vidi, kako Aa doseže ostno kremenarko, ki so jo votlinarji pustili ob izžrti sernji. Aa se sunkoma izmakne izpod njega in klinež se zarije v pesek.