Ubliža obzor na obalo in razpozna pod lučmi na planem množino življa, ki hodi po zglajenih kamnih. Sliši njih vrvež, njih govor, ki ni več renč, ampak je pomenljiva govorica; ne razume je, vendar sprevidi, da se ta živelj sporazumeva. Bliža še bolj in se razgleduje po pisani odetvi, ki jo nosi ta neznana združba, po lepotičju, s katerim so ovešene ženske in med tem razgledovanjem in pregledovanjem neznanih nadrobnosti se mu nenadoma oriše njen obraz.