Dovolj mi je brezčasnega ždenja, dovolj vsestičnosti, ki pravzaprav ni vsestičnost. Kajti čemu mi zmožnost, da dojemam nadobodno, da sem lahko v stiku z vsem bivajočim, da lahko zaznavam tokove zvezdnih vib, da lahko razčlenim razporedje gmot in negmot ter da dojemam gibalnost neiztečnega, ko mi pri tem ni razčlenljiv moj pomen? V teh sanjah, ki jih ti lahko sprejemaš, slutim nekaj, kar mi lahko pripomore, da sestavim neke podatke iz časa in ki mi morda razčlenijo moje počelo.