Zlasti neki možakar oziroma trebuh, ki ga je nosilo dvoje šilastih nog, ta človeški spridek je delal iz sranja pravcati obred. Najprej je hodil po hodniku sem in tja in je kadil smotko, dokler ga ni dokončno prijelo in je urno odracal na stranišče, odkoder ga ni bilo celo večnost. Ko se je spet prikazal, je bil njegov pegasti obraz ožarjen od sreče in ženi je nadrobno razlagal, kako obilno je sral in kako dobro se zdaj počuti, ko je odložil.