Res prinaša od tam sapa vonj po razjarjenih ženščinjah, po njihovem znoju, po žaltavih masteh, s katerimi si včasih tarejo telesa, pa po krvi, sladkobni smradni ženski krvi, ki se v občasju cedi iz njih.
Aa poskoči in steče naproti tolpi razkričanih žensk, ki vlečejo neko mladko za noge po pesku in kamenju spet semkaj, na rob risa; spet bodo imele svoj hrušč in trušč pred deloviščem. Kaj jim je zakrivila komaj dorasla mladka, da je ženščad obsedla takšna jarost?